Potemkin je bil ruski maršal, ki naj bi, ob obisku Katarine Velike, ob Dnepru postavil vrsto instant vasi. Ko si jih je cesarica ogledala in odpotovala naprej, jih je razdrl in kot Ikeino pohištvo spet sestavil na naslednji lokaciji, preden jo je obiskala cesarica. Potemkin je tako ustvaril vtis, da dežela prosperira in da je vse v najlepšem redu. Seveda so bile vasi prazne, za njimi ni bilo ničesar, le hirajoča dežela.*
Zdi se, da je Ljubljanska občina leto pred volitvami zagnala podobno Potemkinovo marketinško kampanjo o prihodnosti javnega prometa v Ljubljani. Jasno je, da to počnejo sedaj, ker se novembra bližajo volitve. Trenutna mestna oblast je imela za premislek o javnem prometu in vzpostavitvi strategije 20 let časa, ker pa so problem ignorirali in delali le lepotne popravke, je sedaj postal akuten. Ker se bližajo volitve pa so se iz predalov ponovno potegnile rešitve. Načrti občine so spet postali neverjetno ambiciozni, kot so bili dvajset let nazaj, ko je aktualni župan prvič obljubil tramvaj. Seveda je vsak napredek dobrodošel, vendar pa se bojim, da so vse obljube Ljubljanske občine prazne, kot so bile prazne Potemkinove vasi.
V sklopu te marketinške kampanje se s strani občine ponovno omenja tramvaj. In to ne kakršenkoli tramvaj, temveč najnovejša pogruntavščina občinskih gadgetbahn** navdušencev: breztirni tramvaj. Prisluhnimo podžupanu: “…si želimo čimprej vzpostaviti linijo BRT-torej baterijskega tramvaja, ki bo omogočal pravzaprav komfort vožnje, ki ga poznamo tudi v drugih mestih s klasičnim tramvajem, kjer gremo s sodobnejšo različico, ki je lahko pač znotraj naših zmožnosti avtonomna in omogoča pravzaprav vse kar omogoča tudi 120 let starejša alternativa. S tem bo Ljubljana dobila najsodobnejši javni promet v Evropi.” Podžupanov citat se sliši bolj kot izjava tiskovnega predstavnika CRRC, Kitajskega državnega podjetja, ki proizvaja te “breztirne tramvaje” in na katerega koncept se je verjetno nanašal podžupan.
Naj prvo razčistimo kaj sploh se skriva za besedno zvezo “breztirni tramvaj” oziroma “baterijski tramvaj” kot mu pravi podžupan. Enostavno povedano gre za dvozglobni električni avtobus. Predstavljajte si, da ljubljanski troli dodate še eno prikolico in dobili boste podžupanov tramvaj! Večzglobni avtobusi obstajajo že dolgo in niso nov koncept, vsakih nekaj let pa se pojavi nekdo, ki jih izumi na novo. Tako je tudi sedanji “baterijski tramvaj” že star koncept, ki se je recimo, v malo drugačni obliki, pojavil v Franciji dvajset let nazaj. Zadnjih nekaj let pa ga najaktivneje promovira prej omenjeno Kitajsko podjetje.
Z dvozglobnimi avtobusi seveda ni nič narobe, saj so lahko dober dodatek mestu in bi se v Ljubljani že lahko uporabljali na nekaterih preobremenjenih linijah, kot so linije 1, 6 in 20. Poudariti pa je potrebno, da po udobju in avtonomnosti niso na ravni tramvajem. Udobje ni nič drugačno od sedanjih mestnih avtobusov, tako imenovani “avtonomni” breztirni tramvaji pa še vedno uporabljajo šoferje. Njihova avtonomnost je le v tem, da znajo slediti narisanim črtam, kot to zna vsak malo boljši avto.
Glavna prednost teh novih verzij avtobusa, oziroma tramvaja, je, da je začetna investicija v primerjavi s klasičnim tramvajem veliko cenejša, saj ni potrebno postavljati tirov in žic. Pozabi pa se, da je strošek vzdrževanja tramvaja nižji od avtobusov ali breztirnih tramvajev, saj je obraba delov na avtobusih višja, življenjska doba vozil pa nižja. Hitro pa se tudi zgodi da, zaradi nedoraslosti tehnologije, take sisteme po 10-20 letih v celoti zamenjajo. Tako so samo po dvajsetih letih odstranili vse takšne avtobus tramvaje, ki so jih uporabljali v Franciji.
Tramvaj se je v svetu obdržal 120 let z razlogom. Ta razlog je zanesljivost, udobje in visoka kapaciteta. Z leti je tehnologija tudi napredovala in sodobni tramvaji niso isti tramvaji, kot so bili stoletje nazaj. Prepričan sem, da bo tudi Ljubljana slej kot prej morala vpeljati tramvaj, če bo hotela imeti najsodobnejši javni promet vsaj na Balkanu, če že ne v Evropi. Seveda bi v vmesnem času večzglobni avtobusi predstavljali dobro alternativo trenutni situaciji in korak v pravo smer, zato jim kot takim nikakor ne nasprotujem. Vse kar si želim je, da mestni oblastniki ne bi mlatili prazne slame, in avtobusu rekli avtobus, k problemu javnega prometa pa pristopili holistično in ne z instant rešitvami, ki so vredne generala Potemkina.
———————————————————————————————
*Danes vemo, da so Potemkinove vasi najverjetneje mit. Potemkin ni postavljal vasi, da bi pretental Katerino Veliko, temveč je samo dodatno polepšal in okraševal vasi, da bi ob cesaricinem prihodu izgledale bolje, kot so izgledale v vaškem vsakdanu.
**Gadgetbahn, gadget(ang.) pripomoček/tehnološka novost; bahn(nem.) tir, železnica: Sestavljanka se nanaša na koncept ali tehnologijo v javnem prometnem sistemu, ki jo promovirajo kot izjemno futuristično, inovativno in cenejšo, a v praksi pogosto deluje slabše, je dražja ali manj zanesljiva od uveljavljenih oblik, kot so klasični avtobusi, tramvaji in vlaki.
